Časovnica

Ključni dogodki od izgradnje historičnega gledališča do danes.

Spodnja časovnica povzema pomembne mejnike razvoja gledališke stavbe, natečajev, pogajanj in pravnih postopkov, kot si sledijo skozi čas.

Pogled na območje Drame in sosednjih stavb

Pregled dogodkov

Od prvotne izgradnje do zadnjih odločitev

  1. 1911

    Izgradnja Nemškega gledališča

    Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa.

  2. 1964

    Gradnja prizidka SNG Drame

    Umestitev utilitarnega prizidka brez arhitekturne vrednosti poruši razmerje med stavbo historičnega gledališča ter okoliškim prostorom.

  3. 2001

    Prvi javni arhitekturni natečaj

    Izbran je predlog arhitektov Andreja Nolde in Roka Gerbca.

  4. 2011

    Okrogla miza o viziji SNG Drame

    Javna razprava odpre vprašanja prihodnosti, programa in prostorskega razvoja gledališča.

  5. 2017

    Drugi javni arhitekturni natečaj

    Kljub opozorilom na tveganja v zvezi z zahtevno gradnjo in pričakovanimi zapleti zaradi lastništva Gradišča se za gradnjo SNG Drame ponovi natečaj s podobnimi programskimi izhodišči kot leta 2001.

  6. 2020

    Začetek pogajanj z lastniki sosednjih stavb

    Vodstvo SNG Drame povabi nekatere lastnike sosednjih stavb k sooblikovanju dogovora o gradnji.

  7. 01/2022

    Prenova SNG Drame v obstoječih gabaritih

    Minister za kulturo zaradi tveganj v zvezi z gradnjo in zapletenim lastniškim stanjem zemljišč ob prizidku predlaga obnovo SNG Drame v obstoječih gabaritih.

  8. 08/2022

    Projekt gradnje SNG Drame je vključen v Načrt razvojnih projektov

    Vlada nameni okvirno 46 milijonov evrov za gradnjo SNG Drame.

  9. 01/2023

    Ministrstvo za kulturo prevzame pobudo za pogajanja z lastniki sosednjih stavb

    Ministrica za kulturo povabi zgolj lastnike Nemške hiše k nadaljevanju pogajanj za podpis dogovora o gradnji ne pa tudi lastnike Malega nebotičnika, ki so prav tako solastniki zemljišč ob prizidku.

  10. 06/2023

    Ministrstvo za kulturo zavrne podpis usklajenega dogovora

    Ministrstvo za kulturo se je zaradi sklicevanja na pravno mnenje Državnega odvetništva, ki ga je pridobilo v zvezi s podpisom dogovora o gradnji, odločilo, da ne bo podpisnik dogovora o gradnji.

  11. 11/2023

    Napoved selitve v Litostroj

    SNG Drama napove, da se bo preselila v začasne prostore na Litostrojski 56. Glede na mnenje gradbene inšpekcije ni nedvoumno, da gledališka stavba izpolnjuje bistvene zahteve. Na odru matičnega gledališča je kot zadnja predstava odigrana Cyrano de Bergerac dne 8. junija 2024.

  12. 12/2023

    Vlada sprejme sklep o javni koristi zemljišč na Gradišču

    Vlada sprejme sklep o ugotovitvi javne koristi prenove SNG Drama.

  13. 08/2024

    Začetek postopkov omejevanja lastninskih pravic

    Republika Slovenija prične prvega od številnih postopkov omejitve lastninskih pravic etažnih lastnikov sosednjih objektov.

  14. 12/2024

    Vrhovno sodišče ugodi pritožbi etažnih lastnikov

    Vrhovno sodišče pritrdi pritožbi etažnih lastnikov, da je uvedba postopkov omejitve lastninske pravice nezakonita. Tri mesece kasneje Republika Slovenija ponovno poda predlog za omejitev lastninskih pravic etažnih lastnikov.

  15. 03/2025

    Pogovor pri župani MOL-a

    Medtem ko Republika Slovenija izčrpava etažne lastnike s številnimi postopki omejevanja lastninskih pravic etažnih lastnikov, župan MOL-a povabi ministrico za kulturo ter pravne zastopnike nekaterih etažnih lastnikov ter pozove obe strani k sporazumni rešitvi – podpisu dogovora. Etažni lastniki oblikujejo zahteve za nadaljevanje pogajanj.

  16. 02/2026

    Upravno sodišče o zakonitosti postopka

    Upravno sodišče je ugotovilo, da je procesno uvedba postopka zakonita, vendar bo o vsebinski utemeljenosti sklepa o začasni razlastitvi razsodilo šele po morebitni pritožbi etažnih lastnikov, če bo Upravna enota Ljubljana tak sklep sploh sprejela.

  17. 02/2026

    Ponovni sestanek pri županu MOL-a

    Ker niso bile izpolnjene zahteve etažnih lastnikov, torej zaustavitev postopkov začasne razlastitve, izvedba analize tveganj, zagotovitev ustreznih jamstev in podobno, oziroma ni bila razrešena pravna dilema glede morebitne ničnosti podpisa ministrice, se pogajanja med Ministrstvom za kulturo in etažnimi lastniki niso nadaljevala. Sledilo je ponovno vabilo župana MOL-a na sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Ministrstva za kulturo, SNG Drame ter nekateri predstavniki etažnih lastnikov Nemške hiše in Malega nebotičnika. Ti so ponovno ponovili svoje zahteve, druga stran pa je vztrajala, da dogovor vsebuje vse, kar je dopustno v okviru pravnih podlag.

Širši kontekst

Časovnica dobi pomen šele skupaj z ozadjem odločitev

Začetki problema

Prostorska stiska Drame ni novo vprašanje

Problem zagotavljanja primernih prostorov za SNG Dramo izhaja še iz časa, ko je bil zaradi prostorske stiske historičnemu gledališču nekdanjega Nemškega gledališča zgrajen prizidek. To ozadje je podrobno dokumentirano tudi v publikaciji Drama prostora in stavbarjev mag. Gojka Zupana. Nekaj desetletij po izgradnji namreč prizidek ni več zadoščal potrebam gledališča. Arhitektki Majda Planinšček in Meta Hočevar sta leta 1996 zasnovali rešitev povečanja gledališča, leta 1998 pa je arhitekt Boro Rotovnik v sodelovanju z gledališčniki pripravil alternativni predlog.

Natečaji in stroka

Brez soglasja stroke se je projekt vedno znova vračal na isto lokacijo

Brez predhodnega konsenza stroke je bil leta 2001 razpisan prvi javni natečaj za prenovo Drame, na katerem je zmagal predlog arhitektov Roka Gerbca in Andreja Nolde. Zaradi ostrega nasprotovanja civilne iniciative in stroke je projekt ostal nerealiziran.

Na okrogli mizi ob stoti obletnici gledališča leta 2011 se je stroka strinjala, da bi bilo smiselno obstoječe gledališče ohraniti ter novo gledališče zgraditi na drugi lokaciji. Sledilo je več alternativnih predlogov, vendar nobeden ni bil prostorsko uresničen. Namesto tega se je projekt vrnil k prvotni ideji širitve gledališča na obstoječi lokaciji, zato je bil leta 2016 ponovno razpisan javni arhitekturni natečaj s podobnimi programskimi izhodišči kot tisti leta 2001.

Opozorila sosedov

Opozorila o gabaritih, podzemnih izkopih in lastnini niso nova

Opozorila etažnih lastnikov sosednih objektov, ki so na svoja stališča do nadgradnje in izvedbe podzemnih etaž dosledno opozarjali skozi desetletja, so odločevalci vedno znova preslišali. Ignorirana so bila tudi opozorila, da na večjem delu Gradišča potekajo sodni postopki zaradi neurejenih lastniških razmerij, pa tudi dejstvo, da Republika Slovenija nima pravice graditi po zemljiščih, ki niso v njeni lasti.

Etažni lastniki so na problematiko gabaritov, podzemnih izkopov in bližine objekta brezuspešno opozarjali tudi Mestno občino Ljubljana, ki je leta 2007 sprejela Občinski lokacijski načrt. Sledilo je več novel odloka, zadnja leta 2018.

Poskus dogovora

Konstruktivno sodelovanje brez končnega podpisa

Kljub pomislekom glede izvedbe projekta so etažni lastniki Nemške hiše konstruktivno sodelovali pri oblikovanju sporazuma, katerega podpis bi investitorju zagotovil potrebna soglasja za začetek gradnje. Januarja 2022 je Ministrstvo za kulturo celo predlagalo sporazumno prekinitev pogodbe med SNG Drama Ljubljana in projektanti Bevk Perović arhitekti ter pripravo nove programsko-projektne naloge za obnovo gledališča v obstoječih gabaritih gledališča.

Aktualna vlada je avgusta 2022 prenovo SNG Drame kljub temu uvrstila v Načrt razvojnih projektov in za izvedbo predvidela okoli 46 milijonov evrov. V začetku leta 2023 je ministrica za kulturo k pogajanjem povabila etažne lastnike Nemške hiše, ne pa tudi etažnih lastnikov Malega nebotičnika, čeprav so bili ti po pravnomočni sodbi Višjega sodišča takrat že solastniki del zemljišč na Gradišču.

Neuresničeni pogoji

Analiza tveganj je bila zahtevana že pred podpisom

Nekateri etažni lastniki so že takrat opozorili Ministrstvo za kulturo in vodstvo SNG Drame, da bi bilo pred podpisom pogodbe potrebno opraviti analizo tveganj za sosednje objekte. Ker naj bi bilo domnevno premalo časa, je Ministrstvo za kulturo njihova prizadevanja ves čas zavračalo.

Kljub temu je leta 2023 večina etažnih lastnikov Nemške hiše pristala na podpis dogovora, a do podpisa ni prišlo. Ministrstvo za kulturo je namreč zavrnilo podpis dokumenta in to odgovornost skušalo prenesti na ravnateljico SNG Drame.

Omejitev lastninske pravice

Postopek je posegel v razpolaganje z lastnino vseh etažnih lastnikov

Ko je ministrica za kulturo odstopila od podpisa dogovora, je Republika Slovenija sprožila postopke omejitve lastninskih pravic etažnih lastnikov na pripadajočih zemljiščih za dobo do deset let. Upravna enota je izdala odločbe, s katerimi je do konca postopka prepovedala kakršnokoli prodajo, obremenitev ali bistveno spreminjanje tega zemljišča brez izrecnega soglasja države. Omejitev je vidna tudi v zemljiški knjigi, morebitne pogodbe, sklenjene v nasprotju s prepovedjo, pa so avtomatično nične. Ključna težava za lastnike je v tem, da sta po Stvarnopravnem zakoniku posamezna enota (npr. stanovanje, poslovni prostor) in pripadajoči solastniški delež na zemljišču pravno neločljiva celota. Prodaja stanovanja zato samodejno vključuje tudi prodajo deleža na zemljišču, zaradi česar prepoved, ki velja za zemljišče, neposredno velja tudi za vsako stanovanje v stavbi. V praksi to pomeni, da lastniki svojih stanovanj ne morejo prodati, darovati ali obremeniti s hipoteko, ne da bi predhodno pridobili soglasje države. Ker postopek za pridobitev tega soglasja po izkušnjah lastnikov traja tudi do šest mesecev, je promet z njihovimi nepremičninami dejansko skoraj onemogočen.

Načrtovana "začasna" razlastitev za dobo do deset let je v resnici dolgotrajen odvzem pravice do uporabe in razpolaganja z lastnino. Zakonodaja določa, da je razlastitev skrajno sredstvo, dopustno le, če je nujno potrebna, ko so izčrpana vse druge možnosti, in je sorazmerna z javno koristjo. Etažni lastniki menimo, da v tem primeru pogoji niso izpolnjeni in da gre za nedopusten obid instituta razlastitve, ki lastninsko pravico izvotli in jo spremeni v prazen pojem. Takšen postopek ustvarja nevaren precedens za vse lastnike v Sloveniji. Če država lahko na tak način zaobide ustavna varovala, je ogrožena pravna varnost vseh.

V postopku je Upravna enota imenovala sodnega izvedenca zgolj gradbene stroke, etažnim lastnikom pa onemogočila presojo dopustnosti omejitve lastninske pravice z vidika požarne varnosti, varovanja kulturne dediščine in omejevanja dostopa do objekta.

Sedanje stanje

Medtem ko država lastnikom omejuje razpolaganje njihovo z lastnino, bi rada z njimi sklepala dogovore

Lastniki sosednjih stavb zaradi postopkov omejevanja lastninske pravice ne morejo prosto razpolagati z njihovo lastnino in se jih finančno izčrpava v številnih upravnih postopkih. Hkrati pa država od njih pričakuje, da bodo podpisali dogovor, ko ni niti razrešila pravne dileme glede ničnosti podpisa ministrice za kulturo oziroma ni izvedla analize tveganj za sosednje objekte zaradi načrtovanih gradbenih posegov. Podpis dogovora, ki ne nudi dejanskega varstva, bi sicer omogočil začetek gradnje SNG Drame, a bi lastniki pravico do povračila škode kljub temu morali iskati v dolgotrajnih sodnih postopkih.

Preberi o tveganjih