Tudi minimalni premiki nosilnih tal, posegi v podtalne vode in vibracije ob gradnji lahko resno poškodujejo starejše stavbe.

Gradnja SNG Drame predvideva zahtevne geotehnične posege v urbanem središču brez odmikov od parcelnih meja, kar predstavlja precejšnje tveganje za sosednje objekte. Enega glavnih izzivov predstavlja izkop diafragme, ki služi kot podporna konstrukcija gradbene jame. Spodnja kota diafragme bo segala do globine 20 metrov in bo celo posegla v telo podtalnice, pri čemer je odločitev pristojnih organov, da takšna gradnja ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja, vprašljiva.

Iz strokovne literature, ki jo kot referenčno strokovnjaki za geomehaniko je mogoče razbrati, da so tudi v primeru uspešno izvedenih zaščit gradbenih jam povprečni horizontalni premiki tudi do 4 cm, vertikalni pa 2,6 cm, kar vsekakor lahko vpliva na stabilnost stavb v neposredni bližini. Tudi če bi izkop gradbene jame povzročil zgolj minimalne (torej strokovno sprejemljive premike tal), lahko ti dopustni premiki na starejših stavbah, ki nimajo armiranobetonskih vezi oziroma imajo togo ter občutljivo konstrukcijo, povzročijo nepopravljivo škodo. Že minimalni posedki tal v velikosti nekaj milimetrov lahko npr. na starih opečnih stenah povzročijo strižne razpoke, ki oslabijo statično nosilnost celotne stavbe. Ker starejše stavbe niso odporne na potresne obremenitve kot stavbe grajene po novejših standardih, je pomembno, da se nosilnost starejših stavb ohranja in ne poslabšuje.

Pri varovanju gradbene jame predstavlja prisotnost podtalnih vod tveganje. Nihanja podzemne vode lahko povzroči vzgon ali hidravlični lom dna gradbene jame, če nivo vode preseže spodnjo koto izkopa. Pri gradnji več podzemnih etaž je verjetno, da bo potrebno podzemno vodo izčrpavati. Če se nivo podzemnih vod bistveno spremeni, to lahko vpliva na temelje obstoječih stavb in jih poškoduje. Črpanje vode kot ukrep znižanja nivoja podtalnice nosi tveganje za izpiranje tal oziroma materiala temeljnih tal sosednjih objektov. Izpiranje drobnozrnatih delcev pod temelji je za stabilnost stavb lahko škodljivo. Sprememba hidroloških razmer zaradi gradnje lahko povzroči tudi zamakanje ali poplavljanje kleti v okoliških stavbah. Posebno tveganje predstavlja prisotnost plasti z visečo podtalnico, ki se nahaja med glinenimi plastmi nad nivojem podtalnice. Poseg v visečo podtalnico lahko vodi v t.i. precejanje vode v spodnje plasti in posledično do posedanja višjih plasti zemljin, kar lahko na nosilni konstrukciji okoliških stavb povzroči resne poškodbe. Če bi namreč med izkopom za diafragmo (varovanje gradbene jame) prišlo do preboja plasti z visečo podtalnico, bi ta lahko začela odtekati, kar bi povzročilo dodatno konsolidacijo in posedanje temeljnih tal pod sosednjimi objekti. Takšni diferencialni pomiki so za starejše zgradbe izjemno nevarni, saj lahko povzročijo velike razpoke ali celo ogrozijo njihovo nosilnost.

Vibracije, ki jih oddajajo gradbena dela, na primer rušenje, jet-grouting in zabijanje pilotov, lahko povzročijo mikropoškodbe, ki dodatno oslabijo vezne materiale. Poleg tega uporaba težke mehanizacije na ozkem območju povzroča dodatne dinamične obremenitve zlasti na infrastrukturne vode v neposredni bližini gradbišča. V času izkopavanja raziskovalnih vrtin, del, ki jih je investitor izvajal v decembru 2025 in januarju 2026, so stanovalci Nemške hiše več dni zapored opažali oporečno rjavo obarvano pitno vodo, prišlo je tudi do resnega loma originalne hišne kanalizacije, ki je zahtevala interventno popravilo, povezano z visokimi stroški.

Po celotni parcelni meji je predvidena diafragma kot zaščita gradbene jame. Po treh straneh gradbene jame naj bi bila diafragma učvrščena z geomehanskimi sidri, ki predstavljajo še dodatno tveganje za infrastrukturne vode vzdolž Igriške, Erjavčeve in Slovenske ceste, saj lahko vrtalna glava poškoduje vode. Prebitje glavne vodovodne oziroma kanalizacijske cevi lahko povzroči izpiranje oziroma mehčanje tal, kar lahko vodi v posedke stavb v neposredni bližini.