Naše stališče

Podpiramo prenovo SNG Drame. Zavračamo pa prelaganje odgovornosti na nas.

Etažni lastniki sosednjih stavb zavračamo prikazovanje, da smo krivci za to, da SNG Drama ni dobila gradbenega dovoljenja. Ne gre za oviranje prenove. Ne gre za nasprotovanje »gradbišču pred lastnim pragom«. Gre za več desetletij trajajočo ignoranco odločevalcev ob opozorilih glede izjemno zahtevne gradnje na parcelni meji, ki lahko resno ogrozi sosednje (spomeniškovarovane) stavbe.

Pogled na Dramo in sosednje stavbe, ki sobivajo v istem prostoru

Nismo proti prenovi

Želimo rešitve, ki hkrati varujejo gledališče, domove in kulturno dediščino

Sosedje podpiramo prenovo Drame in izboljšanje delovnih pogojev za ansambel SNG Drame. V preteklih letih smo konstruktivno sodelovali pri oblikovanju dogovora o gradnji, ki bi omogočil začetek izvedbe del. Naše stališče zato ni zavračanje projekta, ampak zahteva po rešitvah, ki ne ogrožajo sosednjih objektov in ne krčijo pravic lastnikov.

Prelaganje odgovornosti zavračamo

Javnosti se pogosto ponuja napačna slika spora

V medijih se etažni lastniki sosednjih stavb pogosto prikazujejo kot tisti, ki “blokirajo” prenovo. Takšno prelaganje odgovornosti v celoti zavračamo. Investitor je tisti, ki mora pokazati, da zna izvesti tako zahteven projekt brez ogrožanja zgradb v neposredni bližini in brez poseganja v pravice njihovih lastnikov.

Kaj pričakujemo od države

Polno odgovornost za projekt mora prevzeti investitor

Od Republike Slovenije pričakujemo, da bo kot investitor zagotovila optimalne pogoje za delo ansambla SNG Drame, hkrati pa zavarovala kulturno dediščino, ki jo predstavljajo sosednje stavbe. To pomeni prevzem tehničnih, pravnih in finančnih tveganj projekta, vključno z odpravo morebitnih poškodb na lastne stroške.

Varovanje dediščine je javna korist

Investitor ne more obravnavati zaščite sosednjih varovanih objektov kot drugorazredne teme, saj gre tudi za javno korist in ustavno zavezo države.

Neupravičeno omejevanje lastninske pravice

Kljub temu, da je večina lastnikov sosednih stavb pristopila k sporazumnemu oblikovanju dogovora o gradnji, je Republika Slovenija proti njim sprožila številne postopke omejitve lastninske pravice. Načrtovana "začasna razlastitev" za dobo do deset let je dejansko dolgotrajen odvzem pravice do uporabe in razpolaganja z lastnino. Kar bi moralo biti zgolj skrajno sredstvo, ko so izčrpane vse druge možnosti.

Začasna razlastitev ni edina možnost

Zaradi načrtovane gradnje na parcelni meji, investitor potrebuje izkazati pravico graditi, kar bi lahko od lastnikov sosednjih objektov pridobil tudi sporazumno - s podpisom dogovora o gradnji. Del lastnikov sosednjih stavb je sodeloval pri oblikovanju dogovora od leta 2020, na del lastnikov pa je Republika Slovenija »pozabila«, saj jih ni niti povabila k oblikovanju sporazuma.

Odgovornost mora biti vnaprej določena

Pri tako zahtevni gradnji niso dovolj splošne izjave. Potrebna so jasna zagotovila, kako bodo tveganja obvladana in kdo bo odgovarjal za posledice.

Kako smo prišli do sem

Težave so bile znane že dolgo

Investitor je dolgo seznanjen tako z lastništvom pripadajočih parcel tik ob prizidku kot tudi s težavami pri podobnih gradnjah v neposredni bližini. Kljub temu še vedno vztraja pri kompleksnih posegih ob parcelni meji in pri podzemnih etažah, ne da bi prevzel s tem povezana tveganja.

Naše izhodišče

Prenova je možna le ob odgovorni izvedbi

Podpiramo gledališče, njegovo prenovo in pogoje za delo ansambla. Hkrati pa vztrajamo, da javni projekt ne more napredovati tako, da pod vprašaj postavi varnost sosednjih domov, kulturno dediščino in pravico lastnikov, da prosto razpolagajo s svojo lastnino.

Naprej

Preberi, kaj je pri projektu dejansko predvideno

Na naslednji strani pojasnjujemo, zakaj izraz “prenova” prikriva obsežno novogradnjo in zakaj je lokacija za tak poseg posebej občutljiva.

Odpri pojasnilo