Zanimivosti

Zgodovina Nemške hiše in pripadajočega zemljišča.

Arhivski podatki kažejo, da je bilo nekdanje Nemško gledališče zasnovano z velikim odmikom od sosednjih meja, prostor za njim pa je imel jasno urbanistično in lastninsko logiko, ki je pomembna še danes.

Urbanistični začetek

Gledališče je bilo načrtovano kot prostostoječ objekt

Kot izhaja iz arhivskega gradiva, je bil ob načrtovanju SNG Drame oziroma nekdanjega Nemškega gledališča leta 1909 objekt zasnovan z odmikom več kot 13 metrov od vseh sosednjih posestnih meja. Okrog stavbe je bil načrtovan tudi hodnik za pešce, trotoar v širini dveh metrov.

Lastnica zemljišča, Kranjska hranilnica, je želela prostor za tedanjim Nemškim gledališčem zazidati kot celoto in v arhitekturni harmoniji z gledališčem, ki je bilo zgrajeno kot prostostoječa stavba na samostojni parceli.

Nemška hiša

Secesijska stavba z izrazito arhitekturno identiteto

Nemško hišo je zasnoval arhitekt Ernest Schafer iz Reichenberga kot poslovno-stanovanjski objekt v secesijskem slogu Dunajskih delavnic, pokojninski sklad Kranjske hranilnice pa je stavbno dovoljenje zanjo pridobil leta 1913.

Stavbo zaznamujejo pomoli, balkoni in loggie ter fasada z geometrijskimi vzorci iz keramičnih ploščic in okrasnimi kipci. Gre za edinstven primer tovrstnega sloga v Ljubljani. Ob nastanku je s svojim vrtom na južni strani ter vhodnim parterjem in predvrtovi na severni strani veljala za eno najmodernejših stavb v mestu.

Pripadajoče zemljišče

Zemljišče za gledališčem je bilo namenjeno kot privatna pot

Leta 1914 so oblasti z razglasom opustile javno cesto za tedanjim Nemškim gledališčem in jo poleg že dodeljenega zemljišča za potrebe predvrtov k Nemški hiši v celoti dodelile lastniku oziroma investitorju Nemške hiše. Namen te odločitve je bil zagotoviti privatno pot za Nemško hišo.

To zgodovinsko izhodišče je pomembno tudi danes, ker kaže, da prostor za gledališčem ni nastal kot nevtralna rezerva za bodoče širjenje gledališča, temveč kot del funkcionalne in lastninske zasnove sosednje stavbe.

Poseg v 60. letih

Prizidek je posegel vse do parcelne meje

V 60. letih je SNG Drama s prizidkom pozidala zemljišče vse do parcelne meje z zemljiščem, ki je leta 1914 pripadlo Nemški hiši. Stanovalci so ta prostor v vsakdanjem življenju desetletja uporabljali kot svoje dvorišče, območje pa je bilo tudi ograjeno.

S tem prizidkom je historično gledališče žal izgubilo del svojih spomeniških lastnosti, obenem pa se je porušil tudi koncept urbanistične celote, ki ga je nekoč tvorila gledališka stavba z ozadjem secesijske fasade stanovanjske stavbe.

Sodni epilog

Gradišče ni bilo prepoznano kot javna cesta

Mestna občina Ljubljana si je vrsto let prizadevala, da bi Gradišče postala javna cesta. Višje sodišče pa je decembra 2022 v nepravdnem postopku odločilo, da večina Gradišča postane skupno pripadajoče zemljišče stavb Nemške hiše, Malega nebotičnika in SNG Drame.

Preostala četrtina Gradišča je nesporno pripadala delu etažnih lastnikov Nemške hiše, saj ta del Gradišča nikoli ni bil del sodnega postopka. Tudi to dejstvo je pomembno za razumevanje današnjega spora o pravici graditi in omejitvi lastninske pravice.

Povezava z današnjim sporom

Zgodovina prostora pojasni, zakaj vprašanje lastnine ni obrobna tema

Ko govorimo o današnjem projektu, ne gre le za tehnično vprašanje prenove, temveč tudi za razumevanje, kako sta bila prostor in pripadajoče zemljišče zasnovana, uporabljana in pravno opredeljena skozi desetletja.

Preberi, za kaj gre Poglej vire